Stvarno pravo ureja pravice na stvareh oziroma razmerja med ljudmi glede na določeno individualno stvar. V nasprotju z obligacijskimi pravicami, ki učinkujejo le med strankami obligacijskega razmerja, stvarne pravice učinkujejo proti vsem (erga omnes).
Najbolj znana stvarna pravica je lastninska pravica. Lastniku daje upravičenje do posesti, rabe, pridobivanja plodov in razpolaganja s stvarjo. Če kdo lastnikove lastninske pravice ne spoštuje, v smislu, da stvar odvzame, moti posest, ali kako drugače posega vanjo, lahko lastnik zoper njega to zahteva z lastninsko ali posestno tožbo, odvisno od narave posega v lastninsko pravico.
Poleg lastninske pravice poznamo tudi stvarne pravice na tuji stvari, to je primer, ko ima nekdo tretji na stvari kakšno stvarno pravico po volji lastnika ali na podlagi zakona. Take stvarne pravice so zastavna pravica, služnosti, stvarno breme, stavbna pravica in zemljiški dolg, ki je bil iz zakona sicer črtan, še vedno pa obstajajo stari primeri.
Poznamo tudi posebno obliko lastninske pravice – etažna lastnina, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Nastane lahko na podlagi pravnega posla (sporazuma o delitvi, enostranska izjava) ali z odločbo sodišča in vpisom v zemljiško knjigo.
Če nastane spor o stvarni pravici ali nedovoljen poseg vanjo, lahko lastnik ali imetnik stvarne pravice zahtevata, naj o sporu odloči sodišče. Postopek pred sodiščem se začne s tožbo. S tožbo lastnik ali imetnik pravice (tožeča stranka) od sodišča zahteva, naj ugotovi obstoj ali neobstoj določene stvarne pravice, naloži vrnitev stvari, prepove vznemirjanje pravice, prepove motenje posesti ipd. Sodišče spor rešuje v pravdnem postopku, po procesnih pravilih pravdnega postopka in odloči s sodno odločbo (sodna ali sklep).
O določenih vprašanjih stvarnega prava odloča sodišče tudi v nepravdnem postopku. Primer je predlog za ureditev meje, predlog za delitev stvari v solastnini ipd.
V okviru stvarnega prava se obravnava tudi posest stvari, ki pa sama po sebi ni pravica, ampak pomeni dejansko oblast nad stvarjo. Pravno varstvo posesti bo največkrat zahteval nekdo, ki ima neko pravico imeti stvar v posesti, ker je npr. njen lastnik ali najemnik. Posestno varstvo pa lahko zahteva tudi nekdo, ki ima stvar v posesti, pa sicer nima nobene pravice, na kateri bi ta posest temeljila. Tako uživa posestno varstvo celo nekdo, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je izvrševal t.i. dovoljeno samopomoč.
Kje vas lahko zastopamo in pravno svetujemo:
- zastopanje pred sodišči v vseh pravdnih in nepravdnih postopkih v zvezi s stvarnimi pravicami;
- priprava vseh vrst pravnih poslov, ki so podlaga za nastanek stvarnih pravic (prodajna pogodba, darilna pogodba, zastavna pogodba, pogodba o ustanovitvi služnosti, pogodba o ustanovitvi stvarnega bremena, pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, enostranski akt o oblikovanju etažne lastnine itd.);
- skrbni pregled pravnega stanja;
- priprava pravnih mnenj;
- tožba na pridobitev lastninske pravice;
- tožba na pridobitev ali prenehanje drugih stvarnih pravic;
- tožba na vrnitev stvari;
- tožba za prenehanje vznemirjanja;
- tožba zaradi motenja ali odvzema posesti;
- predlog za ureditev meje;
- predlog za dovolitev nujne poti;
- predlog za delitev stvari v solastnini;
- predlog za delitev skupnega premoženja;
- predlog za ureditev razmerij med solastniki;
- predlog za urejanje stanovanjskih razmerij;
- zastopanje v postopkih izvensodnega reševanja sporov;
- zastopanje v postopkih mediacije;
- zastopanje v arbitražnih postopkih.